Dass-Brailsford (2007) trdi, da travmatični dogodek lahko povzroči resno fiziološko škodo z dolgoročnimi posledicami, ki okvarijo delovanje možganov in telesa. Fiziološki odziv lahko vključuje povišan srčni utrip in krvni tlak, težave z dihanjem, hiperventilacijo, bolečine v prsih, mišično napetost, utrujenost, prekomerno potenje, omotico, glavobole in bolečine v trebuhu. Travmatizirani lahko izkusijo več teh reakcij, ki se lahko začasno prenehajo pojavljati ali se pojavljajo še bolj intenzivno.
Podobno Joseph, Williams in Yule (1997) navajajo, da so raziskave pokazale, da travmatizirani pogosteje navajajo glavobol, utrujenost in bolečine v prsih. Prav tako so pogostejše gastroenterološke, kardiovaskularne, ledvične, respiratorne ter nalezljive bolezni. Značilen je tudi oslabljen imunski sistem. Poleg tega travmatizirani pogosteje koristijo zdravstvene storitve in slabše ocenjujejo svoje zdravstveno stanje. Parry (1990) pri odzivu na travmo omenja bolečine v hrbtu, ginekološke težave, bolečine v prsih, ekcem, kolitis in oslabljeno delovanje imunskega sistema. Rosenbloom in Williams (2010) pišeta o kardiovaskularnih boleznih, bolečinah v želodcu, povišanem srčnem utripu, omotici, utrujenosti in nespečnosti.
McFarlane, Atchison, Rafalowicz in Papay (1994, po van der Kolk, 1996) omenjajo številne raziskave, ki so pokazale, da osebe s posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), ki spada pod anksiozne motnje, pogosteje poročajo o fizioloških simptomih kot osebe, ki sicer so doživele travmo, a nimajo PTSM. Shalev, Bleich in Ursano (1990, po van der Kolk, 1996) so v raziskavi primerjali libanonske vojne veterane s PTSM in tiste, ki niso imeli PTSM. Tisti s PTSM so imeli več kardiovaskularnih, nevroloških, gastroenteroloških in bolečinskih simptomov. Yule (2001) trdi, da je pri posameznikih s PTSM pogosto poslabšanje splošnega telesnega zdravja.
Vir: Doživljanje in spoprijemanje s psihično travmo (moje diplomsko delo)