Občutja sramu se razvijejo kot odziv na samoočrnitvene misli in prepričanja, ki spodkopljejo posameznikov občutek učinkovitosti in samosprejetosti (Deblinger in Runyon, 2005). Joseph, Williams in Yule (1997) dodajajo, da posameznik zaradi sramu samega sebe negativno dojema in se počuti ničvrednega in nemočnega. Sram prav tako vključuje občutek izpostavljenosti pred drugimi. Parry (1990) piše, da občutek …
Dass-Brailsford (2007) trdi, da travmatični dogodek lahko povzroči resno fiziološko škodo z dolgoročnimi posledicami, ki okvarijo delovanje možganov in telesa. Fiziološki odziv lahko vključuje povišan srčni utrip in krvni tlak, težave z dihanjem, hiperventilacijo, bolečine v prsih, mišično napetost, utrujenost, prekomerno potenje, omotico, glavobole in bolečine v trebuhu. Travmatizirani lahko izkusijo več teh reakcij, ki …
Dass-Brailsford (2007) piše, da je disociacija sprememba zavesti z namenom spoprijemanja z neznosno realnostjo. Tovrsten odziv se pojavlja predvsem pri kompleksni travmi. Rothschild (1998) navaja, da je disociacija razcep zavesti. Je instinktivni odziv organizma, da bi se oseba rešila trpljenja. Gre za nevrobiološki fenomen. Rosenbloom in Williams (2010) disociacijo opredeljujeta kot mentalni in emocionalni pobeg, …
Smith, Perrin, Yule, Clark (2010) omenjajo, da je depresija pogost odziv po travmi. Je tudi pogost spremljevalec PTSM. Lazarus (2000) depresijo označuje kot intenzivno, dolgotrajno motnjo razpoloženja, ki napade tako telo kot duha in pogosto povzroči resne delovne, socialne in zdravstvene preglavice. Erzar (2007) omenja, da je za osebe z depresijo življenje kakor padanje brez …
DSM-IV (American Psychiatric Association, 2000) navaja, da gre pri anksioznosti za kombinacijo fizičnih in duševnih pojavov, ki niso povezani z resnično nevarnostjo in se pojavljajo bodisi v napadih ali kot stalno stanje. Podobno Žibret, Svetina, Tušak, Dimec, Ivanovski, Masten in Masten (2008) anksioznost definirajo kot iracionalen strah oziroma stanje, ki je strahu podobno predvsem po …
Cvetek (2009) omenja, da je tretja faza usmerjena k življenju, ki je manj pod vplivom izvorne travme in njenih posledic. Klientom običajno življenje predstavlja velik izziv. Vse, kar jim je neznano, v njih vzbuja strah, kar vodi do omejenih življenjskih slogov. Tako je v tej fazi ključno ravnotežje in kakovost življenja klienta. Pomembno je, da …
Courtois (2004) piše, da če je klient dovolj stabilen in se je naučil primarne afektivne modulacije in veščin spoprijemanja, je usmerjen k podrobnejši predelavi travmatičnega materiala in k določeni stopnji zaključka oziroma rešitve travmatičnega spomina, ki klientu dovoli, da funkcionira z manj potravmatskega oškodovanja. Cvetek (2009) pojasnjuje, da klient v drugi fazi prikliče travmatične spomine …
Reddemann (2008) trdi, da je za ljudi, ki trpijo zaradi posledic travm, najboljša obravnava s terapijo v treh korakih, ki zajema stabilizacijo, srečanje s travmo in integracijo. Pomembno je, da je oseba, ki je doživela travmatični dogodek, med celotno obravnavo dovolj notranje trdna in stabilna. Za srečanje z grozotami iz preteklosti je potrebna notranja moč …